Cerkev svetega Jakoba
Cerkev svetega Jakoba na Dolu pri Hrastniku je mogočna stavba s tlorisno zasnovo križa in neoromansko arhitekturo. Po načrtih grškega stavbenika Ivana Pacherja so leta 1909 z njo nadomestili starejšo cerkev, ki je imela status farne cerkve od leta 1771.
Marmorni glavni oltar sv. Jakoba ter stranska oltarja sv. Barbare in Brezmadežne device je izdelal celjski podobar Ignacij Čamernik. Posebnost sta benečanski mozaični sliki sv. Jurija in sv. Frančiška.
Cerkev Marijinega rojstva
Cerkev Marijinega rojstva na Zasavski sveti gori se posredno omenja leta 1364, ko je bila še podružnica vikariata Vače. Sedež samostojne župnije je od leta 1875. V zadnji četrtini 15. stoletja so jo obdali s trdnim taborskim obzidjem in zgradili mogočen stolp, današnji prostostoječ zahodni zvonik. V ostankih obzidja so se ohranile gotsko oblikovane strelnice. Razširjena in baročno preoblikovana je bila sredi 18. stoletja, le v ostenju prezbiterija so ostala zazidana gotsko profilirana okna.
V notranjosti cerkve sta največja zanimivost sto let stara stranska oltarja, značilno delo tirolske delavnice Jožefa Obletterja iz St. Ulricha v Val Gardeni. V vplivno območje slikovitega spomenika, romarske cerkve in taborskega obzidja, sodi še kapelica na vzhodnem vznožju obzidja, župnišče, stavba s kapelo in lesenim stolpičem.
Cerkev svetega Martina
Cerkev svetega Martina v starem mestnem jedru Trbovelj naj bi domnevno stala na mestu starega rimskega templja in kasnejšega krščanskega svetišča iz 13. stoletja, prva verodostojna omemba pa je iz leta 1330. Današnjo stavbo so gradili in širili v različnih obdobjih: ladja je iz začetka 18. stoletja, prezbiterij iz konca istega stoletja, mlajši sta obe kapeli, s katerima je dobila tlorisno obliko križa, in zakristija. Sedanjo podobo je dobila v 19. stoletju, ko je bila glavna ladja podaljšana za pevski kor.
Cerkvena oprema je večinoma baročna, med dragocenostmi pa izstopajo glavni oltar iz leta 1770 in freske Janeza Wolfa, s katerimi je poslikal obok ladje in prezbiterija. V fasado vzidane rimske kamne so pri obnovi 1985 prenesli v staro župnišče.
Cerkev svete Neže na Kumu
Cerkev svete Neže na Kumu je večinoma iz 17. stoletja. Njena posebnost je samostojen kamnit zvonik na zahodni strani. Cerkvena ladja je tako kot prezbiterij v osnovi pravokotna: na severni strani je razširjena s kapelo, na južni s starejšo zakristijo. Cerkev je bila nekdaj najpomembnejši romarski cilj Dolenjcev.
Cerkev ima tri oltarje, nekdaj dragocena notranja oprema pa je večinoma izginila. Ob treh oltarjih izstopa prižnica s kovano ograjo, med novejšo opremo pa kor, ki so ga uredili po načrtih arhitekta Jožeta Kregarja.
Cerkev svetega Petra in Pavla v Zagorju
Cerkev svetega Petra in Pavla v Zagorju je mogočna neoromanska zgradba, ki so jo leta 1873 zgradili po načrtih neznanega beneškega arhitekta. Za njeno vidno prepoznavnost skrbita predvsem dva 37 metrov visoka zvonika. Po izročilu naj bi na hribu najprej stala tako imenovana “ravbarska kapelica”, kasneje pa še tri cerkve, zgrajene v letih 1445, 1640 in 1786.
Veliki kamnit oltar s slikami svetih Petra in Pavla ter kipi Cirila in Metoda, Mohorja in Fortunata, je nastal v znameniti Tomanovi delavnici v Ljubljani. Stranska oltarja sta posvečena Mariji Roženvenski in zavetnici rudarjev sv. Barbari. Prvega je poslikal neznani avstrijski slikar, drugega pa Janez Wolf, tudi avtor slik na glavnem oltarju.
